Lepilni nanos razredčila

Razredčilo je spojina, ki se uporablja za zmanjšanje viskoznosti lepila, za dobro penetracijo lepila, izboljšanje učinkovitosti postopka, nekatera pa lahko zmanjšajo aktivnost lepila in s tem podaljšajo življenjsko dobo lepila. Da bi olajšali nanos lepila, se pogosto uporablja razredčilo za raztapljanje lepila in prilagajanje zahtevane viskoznosti.
Razredčilo lahko razdelimo na dve vrsti: neaktivno razredčilo in aktivno razredčilo.
①Neaktivno razredčilo To razredčilo ne vsebuje aktivnih skupin v molekuli, večinoma inertnih topil, kot so etanol, aceton, toluen itd. Ne sodeluje pri reakciji med postopkom redčenja, le zmeša se s smolo in služi namenu zmanjšanja viskoznosti. Poleg tega, da igra vlogo redčenja, vpliva na mehanske lastnosti, temperaturo toplotne deformacije, srednje odpornost in poškodbe zaradi staranja. Upoštevati je treba hitrost izhlapevanja topila. Če je stopnja izhlapevanja prehitra, se na površini lepilne plasti zlahka oblikuje film, ki ovira uhajanje topila v lepilno plast. V lepilni plasti nastanejo mehurčki; če je stopnja izhlapevanja prepočasna, topila ostanejo v lepilni plasti, kar bo vplivalo na moč lepljenja. Običajno se zmeša več topil z različnimi vrelišči, da se prilagodi hitrost izhlapevanja. Večinoma se uporablja v gumijastih lepilih, fenolnih lepilih, poliestrskih lepilih in epoksi lepilih.
② Aktivna razredčila Aktivna razredčila so razredčila z aktivnimi skupinami v molekuli. Sodeluje pri reakciji med redčenjem lepila in ima lahko tudi utrjevalno vlogo (kot na primer dodajanje glicerol epoksi smole ali propilen oksid butil etra epoksi lepilom, da ima vlogo utrjevanja).
Pri epoksidnih lepilih se večinoma uporabljajo aktivna razredčila, manj pa se uporabljajo druge vrste.